Monday, January 28

lego slavi abrahama


NA DANASNJI DAN!
Najbolj znana in najbolj priljubljena kocka vseh casov jih ima petdeset,
Wikipedija pravi:

Ole Kirk Christiansen (April 7, 1891March 11, 1958) was the 13th son of an impoverished farmer family in Jutland in western Denmark. He trained as a carpenter and started making wooden toys in 1932 to make a living after having lost his job during the depression. He came up with the name lego from the Danish leg godt (play well) and the company grew to become the Lego Group which is today the sixth largest toy company in the world. His eldest son Godfred Kirk Christiansen took over the company after his death and bought out his three brothers in 1960. Ole Kirk Christiansen's grandson Kjeld Kirk Kristiansen is the current vice chairman of the board of LEGO. He was chief executive until 2004, when Jørgen Vig Knudstorp, a former McKinsey consultant, became the new head.

in tako je nastala lego kocka...
VSE NAJBOLJSE!

Luka ga je klical Frojd



Evo. Prodaja se moj avto. Ford Focus, letnik '99, zelo dobro ohranjen, garaziran! Prevozenih ima 190 tauznt. Je redno servisiran s popolnoma novo sklopko. Na njem so se zelo dobre letno zimske pnevmatike. Notranjost, ma ko nova! Ni vec registriran, vendar mu tehnicni velja do 20.5.2008. Res je dober in ga sploh nebi prodala ce nebi ravno kupovali hise. Se malo nam fali!
Cena 4.300 E.
Povejte naprej!
kontakt 031 38 79 38

Friday, January 25

"hvalabogu" za vapo-te



Vse nas (nekatere manj, nekatere bolj) nas pestijo traume iz otrostva. Tudi nase starse.
Psihologi pravijo, da so negativna custva veliko mocnejsa in zato negativni (slabi) spomini plavajo nekje na povrsju in so precej dolgotrajnesi, medtem ko tisti lepi lebdijo bolj pri dnu oceana spominov. Seveda obstajajo tudi tisti ekstremni, ki jih nosimo v srcu ali, ki smo jih porinili v nezavedno, v temne globine, kamor svetloba ne seze. A pustimo te!

Najlepsi zacetek dneva je, ko te zbudijo soncni zarki. Sploh po dolgotrajni zimski megli. Danes je bil prekrasen dan, najlepsi v letosnjem letu. Kar se vremena tice seveda. Pa sva se z mamo odpravili na sprehod in se ustavili na kavi. Malo sva blebetali o vsakdanjih receh in pogovor je nanesel na lutke. Natancneje na lutkovno predstavo Zogica nogica. Mama mi je med drugim povedala, da je bila to prva lutkovna predstava, ki jo je videla v zivljenju. Soncni zarek je pozgeckal in obudil nekaj lepih spominov iz njenega otrostva.

Njen oce, moj dedek, je bil mizar. Za lokalno gledalisce v Beli krajini je izdelal lesene marionete za lutkovno predstavo. Predstava je uspela in ob koncu predvajanj so na grajskem dvoriscu priredili tudi razstavo lutk. Zbralo se je ogromno ljudi tudi iz sosednjih vasi in nestrpno so cakali na slavnostno otvoritev. Tik pred govorom lokalnega veljaka je iz mnozice skocil XXX , zgrabil zogico nogico in se pognal v beg. Med ljudmi je zavladala panika in cela horda se je pognala za njim. Lov je trajal nekaj casa in ko so ga koncno prijeli je eden izmed njih zogico slavnostno prinesel nazaj. Vsi so si oddahnili. Ko pa je ta nekdo zogico odlozil, so vsi enoglasno zavpili: "Ne, ni tukaj stala! Tam je stala, tam!", in so kazali na prostor kjer je bila prej...hahaha...no zgodba se nadaljuje, a to ni vec pomembno...


...in zakaj vse to pripovedujem?
+ Zato, ker me je to, da je moj dedek izdeloval lutke, kaj lutke, marionete, zelo toplo presenetilo. Pravzaprav ne samo dejstvo, da jih je izdeloval, saj vem, da je bil izjemen mojster, temvec to, da tega sploh nisem vedela, pa sem ga poznala skoraj dvajset let.
+ Zato, ker me je dejstvo, da o dobrih lastnostih svojih starih starsev vem precej manj kot o slabih, razzalostilo.
+ Zato, ker je slika, ki si jo ustvaris o cloveku, (npr. dedku) precej nerealna in pravzaprav sploh ni tvoja. Je konglomerat nekaj lepih, predvsem pa slabih spominov strasev, njihovi zamer in traum iz otrostva. Skratka podoba vecinoma nelastnih vtisov.
To pa po mojem mnenju ni pravicno niti do (v tem primeru) starih starsev, kot do vnukov.
+ Zato, ker tega nebi rada ponovila pri svojih otrocih in
+ Zato, ker je nasploh zalostno, da se preveckrat pogovorjamo o napakah in slabostih ljudi o katerih tece pogovor.

Vsi delamo napake in tu smo si podobni. Tisto drugo kar pocnemo nas dela drugacne, posebne in edinstvene.

p.s.
xxx je bil vaski posebnez, ki je poskrbel za mnostvo neformalnih predstav ("hvalabogu" za vapo-te)
foto: russell davis

Wednesday, January 16

REMY'S career is over (ratatouille)



Pred dnevi sem dobila mail. Pravi:

Nikoli več merkatorjevih vloženih kumaric Če ne bi videla na lastne oči, ne bi verjela!!!! Fak! Danes je sodelavka kupila merkatorjeve vložene kumarce, polnijo jih na madžarskem. Hvala bogu da jih je pogledala, preden jih je odprla in začela jest.
Fuj! Not je bla tačka od miši in hrbtenica.
Bljak!
Dvomim da bom še kdaj jedla kupljene vložene kumarice. Bodite previdni, ker ostali deli miši so v drugih kozarcih.....

tnx za obvestilo Ana.

Ko potrka postar


in rece: "Posiljka za vas!" najprej pomislis, da gre za pomoto, kdo pa danes se posilja stvari po posti. Potem se ti, ko vidis tisto rumeno ovojnico, zasvetijo oci in prevzame te tisti nehotni spomin, ki ga opisuje Marcel v Svanovem svetu. Spomin na vzhicenje, ko smo bili majni in je stara mama poslala kak paket poln spodnjih hlack in majck in seveda cokolade. Pravzaprav sploh ni bilo pomembno kaj je v paketu, temvec je bil obred odpiranja, pricakovanja in presenecenja popolnoma dovolj.
Krasen obcutek. tudi tokrat. Vrze te kakih dvejset let nazaj.

Hvala Ursa, res je lepo dati, a se lepse je prejeti, haha.