No. Ko sva z Luko razmisljala, kaj bomo potrebovali za Aiso sva se nekako odlocila, da igrac pa res ne bova kupovala saj bo sigurno vsakdo, ki bo prisel prinesel kako malenkost. In res. Dobila sva svega i svasta in vedno sva se nekako drzala pravila, da podarjenemu konju se pa ja ne gleda v zobe....dokler v hiso ni prislo tole....
Temu zobovju se je pac tezko izogniti.
1 comment:
pa dober je.
telicek smej se.
ziher se ga aisa boji.
Post a Comment